Sunday, November 1, 2009

Benedict "Labilol" Yamamura FULL SPEECH

World Climate Change Day
“Climate Change – A Youth Challenge”
Saturday, 24 October 2009 – 10am
Former Weather Station, Delap, Majuro Atoll
Kommol MC.

Iakwe aolep!

Moktata ikōnan lelak ao nebar im kamolol Anij jemed ilañ kōn rujlak in juōn raan eo emman im aibojwōj.

Kein karuo, lewaj ao im AOLEP jodikdik ro ilo wōd in bwil in Majōl naan in kautej Ri-Kaki eo jemed im ebed ippãd rainin im ej jen Rita, UCC, Ri-Kaki Enja Enos , Mayor eo ad jen Capital city in an Marshall Islands, Honorable Mayor Titus Langrine, Director eo an OEPPC Ms. Yumiko Crisostomo, im kom aolep ro rar koba tok im kõmman bwe rainin en aibojwõj.

Ewõr jilu simple numba ko kwõj aikuj in jela im melele kake kōn global warming. 200 yiiõ ko rõmotlak, ewõr kar joñan in 275 parts per million kõn carbon dioxide (parts per million ej joñan carbon dioxide eo ilo kajojo million (per million) ilo molecules ko jet ilo mejatoto in lal in ad). Numba eo kein kajuon in. Level in CO2 eo elap an aourok – ne eban jonan CO2 eo, lal in eban kar emman ñan jikin jokwe, enkar enwõt space/planet. Jaikuj carbon ilo mejatoto eo ad; kajjitõk eo in, jete? Ilo kar 18th century eo, armej raar jinoe aer kattil coal/malle ko jen búlõn ļal, kiaaj, oil men kein wõj ñan kõmman jarom im menin jeramman ko (wa ko, equipment ko, etc). Joñan carbon eo ilo mejatoto eo ad emõj an wallõn lak, kar mokta ekar slow ak raan kein emoj an mõkaj lak. Ebújin kind activity ko im jej kõmmani, enwõt kappõl light ko, komat mõna im kõmãnen ak kamloik moko imõd rej, men kein rej bedbed ion jarõm eo ej itok jen coal im gas ko rej bwil ilo factory ko, ko im rej kadiwõjlak carbon dioxide im kiaaj ko jet rej drapij mãnen eo ilo mejatoto eo ad.

Numba eo kein karuo kwõj aikuj in bar kemejmej e ej 387. Rainin kio, joñan cabon dioxide eo ilo mejatoto eo ad emõj an bed ilo 387… numba in ej laplak 2 parts per million kajojo yiio. Scientists ro rej ba bwe numba in elap jen tõr jen joñan – 387 ppm emõj an tõbar juõn record eo me lal in ad ej kab tõn bed ie. Emõj ad jinoe loe jorrãn/impact ko ñan armej ro ibõlaak in lal in. Glacier ko, ak jikin ko me eobõrak ice ie me puki-million armej ro rej kõjerbali ñan idraak im kõmman mõña, emõj aer jino õõl (melt) lak. Naṃ ko, ko im emman ippãer lal manen, emoj aer jinoe orlak im ajãded ñan jikin ko eobōrak armej ie, im boklak malaria im dengue fever. Jabwe dren (ak drought), emōj an jino ekutkut an walok, ekōmman bwe en ban lak an lal ko kaddōk mōña. Australia ñan waanjoñan, ejjein wōt iumun 10 yiiō. Sea level (joñan eo ñan lojet eo) emōj an jino wallōntak, im scientist ro rōtijoṃlak rej kakkōl kōj bwe enaj wallōnlak kajojo mita (meter) ilo epãben in. Ne men in enaj walok, jikin ko rej bed turin lojet (i.e. New York, Bangladesh, Japan, Egypt im lal ko jet) renaj jorrãn , enaj barewinwōt laplak an kajorrãn lale jiddik ko ilo wod in bwil in Pacific in (enwot Majol, Kiribati, Palau, im lal jiddik ko jet) jorrããn in enaj kōmman bwelal jiddik kein ren nej bed iumum dren. Artic ak ijo ewōr ice ie ej letok message eo e clear tata bwe climate change/janij in mejatoto eo ej lukkin walok im emakujkuj lak jen an kar scientist ro kar lōmnak e. Ilo kar summer 2007 eo, ice ko ilo arctic rōkar driklak ak ōōl lak kōn 40%. Ebwijin scientist ro rōj tomak bwe Arctic enaj juōn jikin eo im enaj ejjelok ice ie, ikōtaan iio kein 2011 im 2015.

Ñan bukwot mejlan problem in, climate scientist ro emōj aer likit ke 350 parts per million ej level in CO2 eo im elap an safe ñan lal in ad im armej ro ie. 350 ej numba eo. Scientist eo moktata rōkar kakkōl rútōl ro kōn global warming kar 20 iiō ko rōmotlak kar etan in James Hansen, eo im ej jen Amerca’s National Aeronautics and Space Administration (NASA).

Nan ad maron in le lal tak jonan in me jebed ie im ej “387”, enaj juon jerbal eo eban im abaltak ak eban impossible nan kommane. Ilo tu lap in, jej aikuj in kabojrak ad boki carbon ko jen lal im tuli. Emman lak kojerbal solar im wind energy im men ko jet me rej mottan renewable energy. The longer we remain in the danger zone – above 350 – the more likely that we will see disastrous and irreversible climate impacts!

Iio in, enaj komman bwe en wor ad juon opportunity eo im ebolen nan ad set e juon course kal nan 350 im lal lak. Kajojo iio jen kar 1992 eo, United Nation ej host e 2-week kwelok aetokin nan leader ro ilo belak in lalin nan aer kwelak im kennan kon jorran ko im rej itok wot jen climate change. December in, 2009, kwelok eo im enaj komman im bok jikin ilo Copenhagen ilo Denmark. Ijen, enaj wor delegate ro, NGOs ko, im business ko jimor jen aolep kajojo nan aer lemanlak juon kwon eo ekaal ikijeen global climate change nan replace e Kyoto Protocol.

Nan kojemlak naan kein ao, ij ba waj nan kom my fellow climate activist bwe kom en kemejmej bwe ejjab kojean wot in ilo Majol in ej wallontak kon climate change movement in. Buki lal ko im thousands action ko rej komman ibelak in lalin rainin ilo minute in second. Waween in jej komman nan kanol tok youth ro jen belak in Majuro enaj juon wonmanlak eo im enaj karon Ri- Tol ro ad ke Marshall islands ej iliju im joklaj eo ad.

Kommol tata.

No comments: